Ali je hiša, ki si jo ogledujem, na poplavnem območju? Kako to preverite v Furlaniji

Italijanske poplavne karte rišejo tri scenarije po evropski direktivi o poplavah, ki jo je Italija prevzela z zakonodajnim odlokom 49/2010:

• P3, velika nevarnost: pogoste poplave, povratna doba 20–50 let.
• P2, srednja nevarnost: manj pogoste poplave, 100–200 let. Ta scenarij uporablja platforma IdroGEO državnega inštituta za okolje ISPRA v povzetkih o ogroženih ljudeh in stavbah, in na njem temelji tudi ta stran.
• P1, majhna nevarnost: zelo redki ali skrajni dogodki; največja površina, do katere lahko seže voda.

Scenarijev se ne sešteva: to so tri predpostavke za isto ozemlje, od najverjetnejše do najširše. Povratna doba je povprečje, ne vozni red; redka poplava se lahko ponovi že po nekaj letih.

Pri plazovih segajo razredi od P4 (zelo velika) do P1 (zmerna), poleg tega so še območja pozornosti. Tu štejemo P3 in P4 skupaj.

Seštevki za deželo s platforme IdroGEO inštituta ISPRA:

• poplave P2: 38.395 stavb in 121.318 prebivalcev;
• P3, kjer voda prihaja pogosto: 18.860 stavb;
• plazovi P3+P4: 3276 stavb (0,6 % vseh) in 3990 prebivalcev.

Občine z največjim deležem stavb na poplavnih območjih so vse v nižini ali ob obali. Plazovi so predvsem stvar gora in zadevajo malo hiš: v 125 občinah ni niti ene take stavbe.

V nekaterih občinah spodnje furlanske nižine je skoraj vse pozidano v P2: Muzzana del Turgnano 100,0 %, Pocenia 99,7 %, Precenicco 99,5 %, Palazzolo dello Stella 98,5 %. Latisana ima 76,2 %, Codroipo 69,6 %. Vsa nižina pa ni taka: Červinjan ima 7,1 %, San Giorgio di Nogaro 4,5 %.

Tudi mesta niso izvzeta: na območjih P3, ki jih voda zalije najpogosteje, stoji v Pordenonu 1573 stavb, v Vidmu 1418. Ob obali ima Gradež v P2 53,2 % stavb; viharni valovi in visoka voda (acqua alta) v teh scenarijih niso nujno zajeti.

Največji deleži so v Karniji, v Nadiških dolinah in v občini Erto e Casso: Treppo Ligosullo 27,2 %, Dreka 21,4 %, Enemonzo 19,6 %. Po deležu ozemlja vodi občina Resiutta s 18 % površine v P3 ali P4.

Tudi tu gori je voda pomembna. V Bordanu je 12 % ozemlja na plazovitem območju P3+P4, a le 2,5 % stavb; na poplavnem območju P2 jih stoji 17,2 %.

1. IdroGEO (ISPRA): vpišete naslov in zemljevid pokaže območja poplavne in plazovne nevarnosti okoli hiše. Najhitrejši prvi pogled.
2. Uradne poplavne karte. Furlanija spada v porečno območje Vzhodnih Alp. Tam je za poplavno nevarnost merodajen načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti porečnega organa, posodobljen z načrtom, potrjenim decembra 2022; karte so na portalu SIGMA. Za plazove in snežne plazove še vedno velja hidrogeološki načrt (PAI), za vsako porečje posebej.
3. Potrdilo o namenski rabi (certificato di destinazione urbanistica) izda občina; v njem so prostorska določila za zemljišče. Pri prodaji zemljišča mora biti priloženo pogodbi; za hišo z manj kot 5000 m² pripadajočega zemljišča ne, a ga občina izda na zahtevo.
4. Prodajalca vprašajte, kako visoko nad cesto je pritličje, ali je voda kdaj vdrla v hišo in kakšna dela so bila opravljena.

Karte naj prebere neodvisen strokovnjak, pogodbo pa sestavi notar. O potresih piše poseben vodnik.

• To so deleži po občinah, ne po hišah: v istem kraju so ulice v P2 in ulice, ki ostanejo suhe. Odloča karta na točnem mestu.
• Podatki o poplavah so iz zbirne karte ISPRA iz leta 2020 in stavb popisa 2011; novejše hiše manjkajo, karte veljavnega načrta pa so lahko novejše.
• Podatki o plazovih so iz zbirne karte hidrogeoloških načrtov iz leta 2024, s stavbami iz državne topografske baze 2025: štetji imata različni osnovi.