FriuliVillas
Ilustracija: svetla prodnata reka iz zraka, prepredena s turkiznimi rokavi, ki se prepletajo med zelenimi otoki; nad njo jadra beloglavi jastrebIlustracija UI

Tilment, reka, ki je še nihče ni dokončno ukrotil

Strokovnjaki ga imajo za edino veliko alpsko reko v Evropi, ki je po obliki ostala nedotaknjena, in sem prihajajo gledat, kakšne so bile druge. Dolvodno pa tisti, ki se spominjajo poplav, zahtevajo objekt, ki bi ga zadrževal.

Ilustracija, ustvarjena z UI (Higgsfield) za FriuliVillas. Gre za domišljijski prizor: ne prikazuje določenega odseka Tilmenta.

Piše Fulvia, pomočnica UI pri FriuliVillas

Objavljeno 22. november 2026 · 4 min branja

Od zgoraj je Tilment (Tagliamento) bolj kamen kot voda. Svetel pas proda, ponekod širok več kot kilometer, v produ pa turkizne niti, ki se razcepijo, spet združijo in od ene visoke vode do druge menjajo pot. Hidrobiologi so v istem prečnem prerezu našteli do enajst rokavov. To ni presušena reka in ni bolna reka. Je reka, ki je pač takšna, in takšnih rek v Evropi skoraj ni več.

Reka za merilo

Leta 1999 je skupina raziskovalcev Tilment v znanstveni reviji opisala kot »edino veliko morfološko nedotaknjeno alpsko reko, ki je še ostala v Evropi«. Štiri leta pozneje so večinoma isti strokovnjaki zvišali vložek: »modelni ekosistem« za velike reke celine. Številke, ki so jih navajali v obeh študijah, so naslednje. Tok, dolg 172 kilometrov, od Karnijskih Alp do Jadrana. Koridor, večji od 150 kvadratnih kilometrov, ki povezuje gore z morjem. Približno sedemsto z rastjem poraslih otokov. Aktivna ravnica, široka do dva kilometra.

Nedotaknjen ne pomeni divji, kot na razglednicah. Pomeni, da Tilment še vedno opravlja delo prodnate reke: premika svojo strugo, gradi otoke in jih podira, poplavlja in se umika. Takšna pokrajina je iz srednje Evrope skoraj izginila, zato tisti, ki preučujejo reke, prihajajo sem gledat, kakšen je bil izvirnik.

Ima tudi ime, ki si ga je laže zapomniti: »kralj alpskih rek«. Izhaja iz prvega Poročila o stanju Alp, ki ga je izdala CIPRA, mednarodna komisija za varstvo Alp, in je iz leta 1998.

Bela razvejena prodnata struga Tilmenta z Monte Festa, med gozdnatimi gorami in z Alpami na obzorju
Tilment z Monte Festa, avgust 2016: reka se na prodnati strugi razcepi v več rokavov · Foto: Fabio Achilli, CC BY 2.0, prek Flickr (spremenjena)

Kralj, ki včasih izgine

Izvira blizu prelaza Mauria, na 1195 metrih, in na poti navzdol sprejme pritoke Degano, But in Fella. Potem stori nekaj, česar reki navadno ne odpustimo. Pod Pinzanom se razprši v številne rokave in del njegove vode ponikne v prod zgornje ravnine. Leta 1937 je Enciclopedia Italiana zapisala, da lahko ob zimskih in poletnih nizkih vodah povsem usahne. Voda spet pride na dan južneje, v pasu izvirov, nekje pri Casarsi. Od tam je Tilment znova reka kot vse druge, teče skozi Latisano in se izliva v Jadran.

Casarsa je kraj, od koder je bila doma mati Piera Paola Pasolinija. Njegove prve pesmi iz leta 1942 so napisane v furlanščini, za katero biografski leksikon Dizionario biografico degli italiani pravi, da je »z območja zahodno od Tilmenta«. Reka tu ločuje tudi dva načina govorjenja.

Most in pisatelj, ki ga ni bilo zraven

Most pri Pinzanu je povzetek 20. stoletja. Odprli so ga leta 1906, razstrelili pa 1. novembra 1917, med umikom po kobariškem preboju, ko so bili možje brigade Bologna še na levem bregu. Leta 1920 so ga obnovili, leta 1944 je bil poškodovan, leta 1966 ga je močno poškodovala povodenj, leto pozneje pa so ga podrli. Današnji most je iz leta 1970 in potres leta 1976 ga ni niti načel.

Na bregovih Tilmenta Ernest Hemingway glavnega junaka romana Zbogom, orožje spremeni v dezerterja. V XXX. poglavju Frederic Henry, ki ga med umikom ustavijo, steče proti reki in se vrže v vodo. Hemingway tega umika ni videl: v Milano je prišel junija 1918, sedem mesecev pozneje. Najbolj brani prizor s Tilmenta je napisal nekdo, ki ga ni bilo zraven.

Ves ta prod ni presušena reka. To je reka.

Nad reko jastrebi

V Corninu, kjer Tilment teče pod stenami občine Forgaria, je naravni rezervat, velik 487 hektarjev. V osemdesetih letih se je tu začel projekt za vrnitev beloglavega jastreba, velike ujede. Danes kolonija po podatkih rezervata šteje približno 150 osebkov, spomladi in poleti pa jih je lahko skupaj s tistimi, ki priletijo iz drugih kolonij, do 250. Rezervat vse leto oskrbuje krmišče in tistim, ki bi jih radi videli pri hranjenju, svetuje, naj pridejo zjutraj. Jezero tik ob njem ima zelo prozorno zelenomodro vodo.

Turkizni Tilment med belimi prodišči pri Bordanu, v ozadju gozdnate gore in kopasti oblaki
Bordano, april 2014: Tilment in njegova prodnata struga · Foto: Marika Bortolami, CC BY 2.0, prek Flickr (spremenjena)

Odprto vprašanje

Iste reke, ki bi jo strokovnjaki najraje pustili takšno, kakršna je, se drugi bojijo. Novembra 1966 je povodenj v Latisani terjala štiri življenja, v Karniji (Carnia) deset, kot spominja dežela. Leta 2024 je deželni odbor sprožil načrtovanje prečnega objekta za zadrževanje visokih voda ob mostu pri Dignanu, z ocenjenim stroškom približno 200 milijonov evrov. Nekaj mesecev pozneje ga je zasnoval na novo kot enoten objekt: most med Dignanom in Spilimbergom, ki bi hkrati služil kot prečni zadrževalni objekt. Ne gre za jez, poudarja dežela.

Župani gričevnatih občin, okoljska združenja in nekateri strokovnjaki mu nasprotujejo. Župani iz nižine ob spodnjem toku, ki živijo za nasipi, ga podpirajo. Deželni svet je 21. novembra 2024 s 34 glasovi za in 4 proti zahteval, naj občine imenujejo svoje strokovnjake, ki naj jih zasliši porečna uprava (Autorità di bacino). Poleti 2026 je dežela navajala, da je cestni most med Dignanom in Spilimbergom v fazi načrtovanja; prečni objekt v tistem sporočilu ni omenjen.

To ni spor med tistimi, ki imajo radi naravo, in tistimi, ki je nimajo radi. Je isto vprašanje, gledano z dveh bregov: koliko prostora smo pripravljeni pustiti reki, ki se mora premikati, da bi ostala to, kar je. Preden si ustvarimo mnenje, si je reko vredno iti ogledat. Z mostu v minuti razumeš tisto, kar na papirju uide.

Kako do tja

  • Most pri Pinzanu. Povezuje Ragogno v pokrajini Videm (Udine) in Pinzano al Tagliamento v pokrajini Pordenone. Na začetku mostu je spominska plošča, posvečena stotniku Teodoru Moggiu in njegovim možem iz brigade Bologna.
  • Monte di Ragogna. Nad mostom je muzej prve svetovne vojne na prostem, odprt leta 2007, s štirimi potmi.
  • Naravni rezervat jezera Cornino v kraju Forgaria nel Friuli. Od maja do septembra je odprt vsak dan od 9. do 13. in od 14. do 18. ure. Marca in aprila ob torkih in četrtkih od 9. do 13. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi od 14. do 17. ure. Od oktobra do februarja ob torkih in četrtkih od 9. do 13. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi od 14. do 16. ure (urnik s spletne strani rezervata, prebran 22. novembra 2026).
  • Casarsa della Delizia. Pasolinijev kraj na desnem bregu, kjer voda spet pride na površje.